Kaja Naveršnik, gospodinja
Kako bi svoj delovni dan opisala v stavku ali dveh?
Moj dan se začne zgodaj, največkrat v kuhinji ali na vrtu. Delam vse – kuham, pripravljam jedilnik, pomagam pri strežbi in včasih tudi na njivi. Na domačiji nikoli ni dolgčas; vsak dan prinese nekaj novega, od gostov do sezonskih izzivov.
Največji izziv je uskladiti vse – kuhinjo, goste in tempo dela. Domačija ni restavracija, tukaj moraš znati vse: od tega, da surovino vzgojiš, do tega, da iz nje pripraviš nekaj dobrega in jed z nasmehom predstaviš gostu. Takrat vem, da smo kot družina zadeli bistvo in predstavili sebe – domače pohorske ljudi, ki radi gostimo.
Kje si se šolala? Ali se dodatno izobražuješ?
Študirala sem organizacijo poslovanja v gostinstvu in turizmu na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor ter management turističnih podjetij na Fakulteti za turistične študije Turistica. Še danes se učim – vsak dan sproti. V kuhinji se učiš iz vsake napake in iz vsake nove sestavine. Rada preizkušam nove tehnike in sledim trendom, a jih vedno skušam vključiti v naš pohorski kontekst.
Komu bi svetovala, da se odloči za ta poklic? Katere lastnosti so pomembne?
Ta poklic bi priporočila tistim, ki imajo radi ljudi, hrano in razgibano delo.To ni služba od osmih do štirih – pogosto delaš takrat, ko drugi počivajo. Če te veseli ustvarjanje in delo z rokami, pa je to lahko pravi poklic zate. Pomembno je, da si vztrajen, praktičen in da znaš delati v ekipi. Tudi nekaj potrpljenja ne škodi.
Kje se vidiš čez 10 let?
Upam, da še vedno tukaj, na domačiji. Z več izkušnjami in z željo po nadgradnji – bodisi v razvoju novih izdelkov bodisi v ustvarjanju večerij in nastanitev, kjer združujemo tradicijo, pristen odnos in dobro hrano tudi za goste iz tujine. Ne sanjam o velikih restavracijah, temveč o tem, da bi domačijo še naprej razvijali. Veliko še imamo za ponuditi in vsako leto rastemo. Cilj je ostati butična družinska zgodba, ki je gostje ne le vidijo, ampak jo tudi začutijo.